Moje srce ob tej misli je skoraj eksplodiralo. Sama sebe sem vprašala, če je vredno?

Ne poznam otrok, ki so v sistemu rejništva, a sem jih čutila.

Mame smo res včasih smešne.. No, to lahko rečem sigurno zase. Zakaj? Ker včasih potrebujemo ‘wake up call’ oz klofuto v obraz, da se nekaterih stvari začnemo zavedati, oziroma da se ponovno spomnimo. Na kaj mislim?

Včeraj zvečer sva se z možem usedla pred tv, in pričela z gledanjem filma. Naslov: Instant Family. Že naslov mi je bil privlačen in tudi zasedba, nisem pa vedla kaj je zgodba filma. In sva se predala gledanju..

Na koncu filma sem bila v solzah, itak ker sem občutljiva duša, sploh ko gre za otroke. In potem mi je kliknilo.

Že ta isti dan, je bil strašen, napet in poln nekih pms simptomov. Že zjutraj smo se odpravili po opravkih, se ustavili v City Parku, kupili tatiju darilo za rojstni dan, in odpeketali domov, kjer se je začelo. Liam je zbadal Zayo, Zaya večkrat pojokala, Liam je bil okregan, začne še on z jokom. Pomirim enega in drugega, potolažim in razložim kaj je bilo narobe. Skupaj smo se potem odločili, da posnamemo slike za Minu, kjer smo se zabavali, smejali in pozabili na jok izpred pol ure. Pa sem se spet prehitro veselila. Obrnem se za 2 sekundi, in zaslišim jok, prihajal je iz kopalnice. Ob prihodu Zaya v solzah, Liam pa s krivdo v očeh obrne pogled proti meni. ‘Polil sem jo z vodo’, prizna sam. Ponovno malo tolažbe Zayi, in grd pogled Liamu. Seveda, je tudi Liam pričel z jokom. Meni pa živčki delali na polno, vrelo je v meni, v očeh pa solze, ker se mi je zdelo, da v celem dnevu ne moremo preživeti vsaj 2 uri, kjer bi vladal nasmeh in dobra volja. In zopet sama sebi vprašanje: ‘Kakšna mama pa si’? Valda, krivda še večja. Pride večer, tuširanje, branje pravljice in spanje.

…kratek opis filma.. Pet in Ellie prenavljata veliko hišo, o naraščaju pa še ne razmišljata. Ko ju prijatelj spodbode, da otrok ne bosta imela, se pričneta preigravati z idejo, da bi otroka posvojila iz rejništva. (Vir: Kolosej.si)

Na koncu filma sem bila v solzah, itak ker sem občutljiva duša, sploh ko gre za otroke. In potem mi je kliknilo. Kako sem lahko srečna, da sem lahko mama, da imajo otroci za jesti in piti, in streho nad glavo. Kako sem lahko vesela, da jih sploh imam.. In oni mene. Pred očmi se mi je pojavil Liamov in Zayin obraz, ter dejstvo, da ne bi mogla živeti brez njih. Moje srce ob tej misli je skoraj eksplodiralo. Sama sebe sem vprašala, če je vredno? Če je vredno vpitje, kazni, grdi pogledi? Ker se v jutrišnji dan lahko zbudimo popolnoma sami, mi ali oni. Sekunda je potrebna, da se nam spremeni življenje v celoti. Ko si enkrat mama, so center sveta otroci. Boriš se in delaš za njih, za njihov boljši jutri (seveda z omejitvami). p.sp V filmu se gre tudi glede vzgoje.

Vem, meje morajo biti postavljene, da se ve kaj je prav in kaj ne. Težji je ko sta dva otroka ali več, kot pa samo 1 otrok. A tudi tisti 1, zna delati za dva. Ne poznam otrok, ki so v sistemu rejništva, a sem jih čutila. To so otroci od trenutka, ko pridejo na svet, se pravi s starostjo 1 dan, pa starejši. Ne bi imela srca, razen v izrednih razmerah. Ob takih filmih se malo zbristrim, premislim in izboljšam del sebe, ki je morda preveč občutljiv, in odreagira na prvo žogo. Nekateri otroci nimajo te možnosti, da so ljubljeni, in deležni ljubezni, ki jim pripada. Ker otrok mora čutiti ljubezen starša, in dostikrat je razlog za ne pojasnjeno obnašanje pomankanje čutenja ljubezni in nežnosti.

Se bom pa v bodoče držala pravila iz filma, pravilo 3p.