Nekaj minut prej in videla bi kako pada… Sreda je bila, moje jutro se je začelo kot ponavadi. Odpeljala sem otroke v vrtec in se veselo odpravila proti Ljubljani k frizerju. Avtocesta prehodna, vožnja skozi dež, glasba me je spremljala. V glavi sem se fokusirala na cesto, dež je zame alarm, da je cesta spolzka in sekunda nepozornosti ti lahko spremeni dan ali življenje.  Zagledam kabino kamiona in nekaj belega, kar se mi je zdelo kot del betonskega mosta. Ura 8:27, prihajam skozi zadnji tunel od Grosuplja proti Ljubljani. Zagledam jih. Gasilci, policija, lučke, zgoraj na mostu. S širokimi učki zagledam še na spodnji stranski cesti ob avtocesti lučke, gasilce, ki…